Znak Društvo klekljaric idrijske čipkeDruštvo klekljaric idrijske čipke

Kolaž naših zgodb

Da se te dragocene pripovedi ne bi izgubile, smo jim namenili posebno mesto tudi v projektu Brezčasna čipka. Klekljarice in njihove zgodbe so namreč njegovo srce – razkrivajo, kdo so ustvarjalke idrijske čipke, kaj jih povezuje, kako živijo tradicijo in kako jo prenašajo na nove rodove.

Zapisanih zgodb
11
Digitalna zbirka
20 zgodb
Leto zbirke
2022

Leta 2022 je Društvo klekljaric idrijske čipke v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija in Klekljarskim društvom Marjetica Cerkno vzpostavilo digitalno zbirko dvajsetih zgodb klekljaric. Zbirka je nastala v okviru projekta Dediščina preteklosti za prihodnost, ki ga je v letu 2022 sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Med zbranimi pričevanji je tudi pet zgodb klekljaric – Mire Guzelj, Albine Štucin, Justine Troha, Anice Lapanja in Francke Ogrič –, ki so bile posnete v obliki video intervjujev. Predstavljene so bile na osrednji razstavi Skupaj v krogu v Razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg v času 41. Festivala idrijske čipke leta 2023, ko je Društvo klekljaric idrijske čipke obeležilo 20 let svojega delovanja.

V Društvu klekljaric idrijske čipke smo leta 2021 začeli na družbenih omrežjih, tudi v mednarodnem prostoru, predstavljati zgodbe klekljaric. Objave so naletele na izjemno lep odziv. Klekljarice z različnih koncev sveta so v njih prepoznavale svoje izkušnje, iskale podobnosti in razlike ter odkrivale skupne vrednote, ki povezujejo skupnosti ustvarjalk čipk.

Da se te dragocene pripovedi ne bi izgubile, smo jim namenili posebno mesto tudi v projektu Brezčasna čipka. Klekljarice in njihove zgodbe so namreč njegovo srce – razkrivajo, kdo so ustvarjalke idrijske čipke, kaj jih povezuje, kako živijo tradicijo in kako jo prenašajo na nove rodove.

Gre za pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ki čipki daje njeno resnično vrednost in pomen. Brez zgodb, spominov, znanja in izkušenj klekljaric bi bila čipka zgolj preplet niti in vzorcev. Prav te pripovedi jo oživljajo kot kulturni spomin, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.

Pogovore in zapisovanje zgodb so izvajale

Ivana Leskovec, Milojka Magajne, Mirjam Gnezda Bogataj, Andra Marinko (vodja projekta), Marija Rupnik Hladnik, Anica Makuc, Bernarda Flander, Katja Gnezda. Fotografiral in snemal na terenu je Bojan Tavčar.

Dostop do njihovih zgodb — Mestni muzej Idrija

Zgodbe klekljaric