Več let je bila članica Upravnega odbora društva ter različnih komisij. S svojim značajem, znanjem, poštenostjo, vztrajnostjo in povezovalnostjo je iskala rešitve tako v društvu kot v skupini. S svojimi čipkami je Justina sodelovala pri vseh projektih društva in na razstavah. Z veseljem se je udeleževala izletov društva.
Najprej se vam želim predstaviti! Sem Justina Troha, rojena v Kanomlji v družini z večletno čevljarsko dejavnostjo. Rodila sem se kot zadnji, tretji otrok s precejšnjo »zamudo«. Kanomlja je dolga vas, stisnjena med griče in gmajne. Na teh pobočjih so si ljudje že davno zgradili svoje skromne domačije. Nekatere so še žive, druge pa razjeda čas …
In prav tu sem se prvič soočila s čipko. Spominjam se stare, sključene ženice, sedeče ob topli krušni peči, ki je molče strmela v delo pred sabo. Prisluhnila sem pravljičnim, zamolklim glasovom klekeljnov in spremljala ustvarjanje raznih linij s postavljanjem bucik. Ob večerih je sedla za bulo tudi mama. Na sredo mize sta na dvignjeno mesto postavili karbidovko ali petrolejko in se zatopili v delo. Večkrat sem se njuni igri klekljev priključila tudi sama.
Leta šolanja, izpolnjevanja službenih dolžnosti in gradnja doma so klekljanje postavile v ozadje. Ob odhodu v pokoj pa sem se brž vpisala v Društvo klekljaric idrijske čipke. Priskrbela sem si potrebne pripomočke, del le-teh pa mi podarila tudi teta, nekdaj uspešna in dobra klekljarica. Dragoceno darilo mi predstavljajo tudi bakrene bucike, ki so že davno izginile s tržišča in uporabe.
Kot članica društva sem dobila možnost obiskovanja učnih ur klekljanja, ki so jih vodile učiteljice Čipkarske šole Idrija. Tu sem pridobivala prva strokovna znanja. Te ure sem z veseljem obiskovala in pridno sledila vsebinam. Prizadevala sem si, da čim več teh napotkov vključim v svoje delo. Pomoč pri delu mi je nudila tudi hčerka, ki je nekoč obiskovala čipkarsko šolo. Pri reševanju klekljarskih zagat so mi nesebično pomagale tudi klekljarice z bogatim znanjem in bogatimi izkušnjami.
Kljub svojim letom še vedno rada sedem za bulo. V tišini dneva se rojevajo čipkarski izdelki različnih oblik, velikosti, barv. Različen je tudi njihov namen. Nekaj teh izdelkov obdržim zase, da si obogatim dom, druge pa podarim v spomin ali zahvalo.
V zatonu svoje življenjske poti pa si želim, da bi mi zdravje in intelektualne sposobnosti dovoljevale kvalitetno in ustvarjalno preživljanje časa.
