Pr’farske legende

Za prapor Društva klekljaric idrijske čipke, ki predstavlja leto 2024, so klekljarice skupine Spodnja Idrija izbrale motiv dekleta, ki v odsevu reke Idrijce išče svojo prihodnost. Motiv predstavlja skupnost, ki se ozira k svojim koreninam, da bi lažje razumela svojo pot naprej – skupnost, ki iz tradicije črpa svojo identiteto, jo ohranja in prenaša prihodnjim generacijam. Reka Idrijca v osrednjem motivu predstavlja tok časa, spomina in življenja. Povezuje preteklost s sedanjostjo, resničnost s pripovedjo ter posameznika s skupnostjo. V njenem odsevu dekle ne išče le svoje osebne prihodnosti, temveč prihodnost kraja in dediščine, katere del je. Osrednji motiv dopolnjujejo klekljane ptice in ribe – bitja, ki v pr’farskih legendah povezujejo naravo, domišljijo in človeško izkušnjo. Motiv dekleta je bil prvotno del velike čipkaste instalacije Čipkasto popotovanje po pr’farskih legendah, ki so jo spodnjeidrijske klekljarice ustvarile leta 2024. Ker je bila prvotna instalacija pozneje namenjena trajni muzejski hrambi, so klekljarice želele, da bi vsaj del čipkaste pripovedi ostal tudi v domačem kraju. Zato so motiv dekleta ponovno sklekljale in mu na praporu namenile novo vlogo žive dediščine.

Ideja za veliko klekljano instalacijo se je leta 2024 porodila Andri Marinko, vodji spodnjeidrijske skupine klekljaric, ki deluje v okviru Društva klekljaric idrijske čipke. Njena želja je bila povezati pr’farske legende – njihove osrednje pripovedi in različice, ki so se skozi generacije ohranile v ustnem izročilu. Oblikovalka Tina Koder Grajzar je iz pripovednega gradiva oblikovala enoten klekljarski vzorec, ki povezuje štiri osrednje zgodbe; legendo Riba na topolu poje v ženski in moški različici, pripoved o nastanku cerkve Marije Device na Skalci, zgodbo o pr’farcih, ki so pregnali Turke, ter pripoved o pr’farcu, ki je naivnemu idr’cu prodal »pojočo ribo«. Rdeča nit celotne kompozicije je reka Idrijca. Oblikovalka jo je zasnovala dvodelno, spodaj kot miren, horizontalen tok, zgoraj pa kot vertikalni časovni trak dogodkov, ki so se vtisnili v spomin skupnosti. Oba dela povezujejo odsevi v vodi, ki ponazarjajo prehajanje med resničnostjo, spominom in pripovedjo. Nauk pr’farskih legend tudi v času hitrih sprememb ostaja presenetljivo aktualen. Pripovedi govorijo o skromnosti, pogumu, vztrajnosti, človeški naivnosti ter o vrednotah, ki so pomembnejše od materialnega uspeha.

Ob instalaciji je nastala tudi knjiga Čipkasto popotovanje po pr’farskih legendah, ki je postala pomemben del lokalnega arhiva in kulturne dokumentacije. Delo je bilo prvič predstavljeno na večer pred velikim šmarnom, ko Spodnja Idrija praznuje farni in krajevni praznik. Odprtje je bilo zasnovano kot večplasten kulturni dogodek, v katerem so sodelovali mladi Spodnjeidrijčani Filip in Ožbej Gnezda, Andraž Kosmač, Tadej Peternelj ter Petra Marinko Rus. Ela Pavšič je deklamirala svojo pesem Kako je nastala dolina Idrijce. Pesem Riba na topolu poje, ki jo je napisala Teodora Klavžar in uglasbila Vanja Lampič, pa je za ženski pevski zbor Tice priredila zborovodkinja Nataša Contaldo.

Klekljarice skupine Spodnja Idrija so instalacijo predstavile tudi v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine leta 2024, v Domu starejših občanov Idrija ter na Trienalu rokodelstva 2026 v Slovenj Gradcu.

Na Trienalu rokodelstva 2026 v Slovenj Gradcu so za delo prejele eno od dveh nagrad strokovne komisije. Komisija je prepoznala inovativno povezovanje ustnega izročila in sodobne klekljarske umetnosti, mojstrsko izvedbo ter preseganje tradicionalnih okvirov idrijske čipke. Nagrada je pomenila pomembno potrditev kakovosti, ustvarjalnosti in kulturne vrednosti projekta. Na prošnjo Koroškega pokrajinskega muzeja so se klekljarice odločile, da instalacijo predajo v trajno hrambo. Tako bo čipka živela med drugimi pomembnimi rokodelskimi mojstrovinami, ostala dostopna širši javnosti ter postala del nacionalne kulturne dediščine.