Znak Društvo klekljaric idrijske čipkeDruštvo klekljaric idrijske čipke

Pr’farske legende

Motiv dekleta, ki v odsevu reke Idrijce išče svojo prihodnost. Izhaja iz nagrajene instalacije Čipkasto popotovanje po pr’farskih legendah.

Leto
2027
Stanje
V pripravi

Projekt Čipkasto popotovanje po Pr’farskih legendah na izviren način združuje lokalno pripovedno izročilo in umetnost klekljanja. Gre za sodobno interpretacijo Pr’farskih legend, prelitih v jezik idrijske čipke.

Pripovedni motivi v čipki

Eden najpogostejših motivov je riba na topolu – nemogoč prizor, ki poudarja nenavadnost in domišljijsko moč legend. Topoli s svojimi močnimi koreninami simbolizirajo trdnost vrednot in pripadnost domačemu okolju. Dekle, ki v odsevu Idrijce išče svojo prihodnost, predstavlja negotovost, pričakovanje in presenečenja, ki jih prinaša življenje. Fant, ki se prav tako ogleduje v vodi, pa išče jasnejše odgovore o tem, kdo je in kaj želi postati. Veduta cerkve Marije Device na Skalci simbolizira trajnost vere, skupnosti in kulturnih vrednot. V legendi o Turkih razbesnela Idrijca poudarja silovitost dogodkov in čustev, hkrati pa sporoča, da zlo ne more trajno zasenčiti dobrega – reka se ponovno umiri in sonce znova zasije. Motiv bogataša, ki izbira med bogastvom in prazno obljubo, odpira vprašanje, kaj je v življenju zares dragoceno ter ali še znamo prepoznati in ceniti nenavadno, lepo in neponovljivo.

Klekljanje instalacije je zahtevalo več kot 500 ur natančnega dela, sodelovanja in tehnične iznajdljivosti klekljaric. Končno delo meri približno od 2,4 do 2,6 metra in predstavlja eno največjih sodobnih klekljanih pripovednih del v Sloveniji.

Od domače zgodbe do priznane rokodelske mojstrovine

Ob instalaciji je nastala tudi knjiga Čipkasto popotovanje po pr’farskih legendah, ki je postala pomemben del lokalnega arhiva in kulturne dokumentacije. Delo je bilo prvič predstavljeno na večer pred velikim šmarnom, ko Spodnja Idrija praznuje farni in krajevni praznik. Odprtje je bilo zasnovano kot večplasten kulturni dogodek, v katerem so sodelovali mladi Spodnjeidrijčani Filip in Ožbej Gnezda, Andraž Kosmač, Tadej Peternelj ter Petra Marinko Rus. Ela Pavšič je deklamirala svojo pesem Kako je nastala dolina Idrijce. Pesem Riba na topolu poje, ki jo je napisala Teodora Klavžar in uglasbila Vanja Lampič, pa je za ženski pevski zbor Tice priredila zborovodkinja Nataša Contaldo.

Klekljarice skupine Spodnja Idrija so instalacijo predstavile tudi v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine leta 2024, v Domu starejših občanov Idrija ter na Trienalu rokodelstva 2026 v Slovenj Gradcu.

Na Trienalu rokodelstva 2026 v Slovenj Gradcu so za delo prejele eno od dveh nagrad strokovne komisije. Komisija je prepoznala inovativno povezovanje ustnega izročila in sodobne klekljarske umetnosti, mojstrsko izvedbo ter preseganje tradicionalnih okvirov idrijske čipke. Nagrada je pomenila pomembno potrditev kakovosti, ustvarjalnosti in kulturne vrednosti projekta. Na prošnjo Koroškega pokrajinskega muzeja so se klekljarice odločile, da instalacijo predajo v trajno hrambo. Tako bo čipka živela med drugimi pomembnimi rokodelskimi mojstrovinami, ostala dostopna širši javnosti ter postala del nacionalne kulturne dediščine.

Sodelujoče

Avtorica klekljarskih vzorcev
Tina Koder Grajzar
Avtorice knjige Čipkasto popotovanje po pr’farskih legendah
Andra Marinko, Petra Marinko Rus, Milanka Trušnovec, Živa Marinko (oblikovalka knjige)
Klekljarice prvotne instalacije
Marija Kosmač, Anica Uršič, Mira Guzelj, Andra Marinko, Petra Marinko Rus, Valerija Krivec
Klekljarice motiva dekleta na praporu
V pripravi (nadomestna vsebina — dopolni društvo)
Klekljarice motivov rib, ptic in Idrijce na praporu
V pripravi (nadomestna vsebina — dopolni društvo)