Znak Društvo klekljaric idrijske čipkeDruštvo klekljaric idrijske čipke

Vera Velikajne

Mojstrica kombiniranja barv. Od leta 2005 je sodelovala s študentkami Oddelka za oblikovanje tekstilij.

Skupina
Članica od
2003

V knjigi Oko, srce, drevo (Sodobna idrijska čipka, 2013, str. 50, 51) je Andra Marinko zapisala:

Če se rodiš v klekljarski družini v Idriji, je klekljanje vedno del tebe in ne spomniš se začetka. Okužen s klekljanjem, se tega ne znebiš več. Tako je bilo tudi pri Veri, saj so doma vsi klekljali. Čipkarsko šolo v Idriji je začela obiskovati v prvem razredu osnovne šole. Njen prvi izdelek je bil prtiček iz pogačk, ki ga še vedno hrani doma. Kar pomni, je klekljala za prodajo. Najprej je mami pomagala z manjšimi kosi čipk, ki so bili sestavni deli namiznih garnitur. Te so takrat izdelovali za Čipkarsko zadrugo v Idriji ali pa za trgovce v stari Gorici.

Živo se spominja modre jopice, kupljene iz prvega zaslužka. Tudi kasneje, ob službi, klekljanja ni opustila. Ponovno je do njega začutila strast ob upokojitvi. Pravi, da bo z njo konec takrat, ko ne bo več mogla sedeti za bulo. Kljub nekaterim tegobam, ki spremljajo klekljanje, je občutek ob pravkar dokončani čipki izjemen.

S študentkami Oddelka za oblikovanje tekstilij in prof. Vero Sešlar Založnik iz Naravoslovnotehniške fakultete sodeluje od leta 2005. Vsako skico sprejme kot izziv. Že prvi pogled nanjo ji pove, ali bo čipka dobra ali ne. Kljub temu pa potrebuje čas, da o njej razmišlja. Dokler si ne izoblikuje celotne podobe in ni prepričana, da je vse dobro premislila, z delom ne prične. Klekljati začne, ko se ji prikaže popolna slika. Od tu naprej pa delo samo kaže, kaj je potrebno narediti, da bo vse tako, kot bi moralo biti.

Pri klekljanju uživa, posebej v kombiniranju raznih barv. Da je v tem prava mojstrica, je poznano vsem. Vera je prepričana, da je potrebno o avtorski čipki več razmišljati. Posebno še, ker bodo starejše klekljarice počasi prenehale klekljati, mlajše pa hočejo nekaj novega, drugačnega. Meni, da bi bilo koristno v sodelovanje vključiti tudi mlajše klekljarice ali celo učenke Čipkarske šole. Pomembno pa je tudi, da bi bile o avtorskih čipkah, sodobnem oblikovanju in uporabi poučene tudi druge klekljarice, in čisto mogoče je, da bi jih ta način pritegnil.